Nedelja, 04.06.2013: Juventus stadium in muzej
Po končanem srečanju 406 Coupe sta se slovenski ekipi odpeljali do nogometnega stadiona znamenitega torinskega Juventusa. Kot dolgoletni navijač in privrženec najuspešnejšega italijanskega kluba take priložnosti nisem mogel izpustiti. Začel sem z vodenim ogledom stadiona. Vodenje poteka z zornega kota nogometašev, od takrat, ko se z avtobusom pripeljejo na stadion, do vhoda v slačilnico in pripravo na tekmo. Ogledali smo si tudi elitno Agnelli-jevo ložo oz. Agnellijev club, se ustavili na častni tribuni in se sprehodili vse do zelenice. Stadion je res imponenten! Sledil je ogled muzeja, kjer si lahko obiskovalci ogledajo vsa pomembna priznanja, pokale, drese šampionov, slike ter video posnetke bogate zgodovine kluba. Po večurnem ogledu smo se odpeljali nazaj v hotel.
Ponedeljek, 03.06.2013: Val di Susa, Mont Cenis in Lanslebourg (Francija), Stupinigi
Po zajtrku sva se poslovila od naše druge ekipe, ki se je vračala proti domu in sama nadaljevala italijansko pustolovščino. Najprej sva se odpeljala na ogled svetišča San Michele z zelo zanimivo lokacijo. Z vrha sva uživala v prelepem razgledu na gore in vasi pod nami.
Nato sva se odpeljala v dolino Susa z istoimenskim srednjeveškim krajem. Lepa, kompaktna in urejena vasica se nahaja tik pod alpami in v sebi nosi gorski pridih. Krasijo jo zanimiva arhitektura, mostički, potoki, grad, rimski amfiteater in vodovod ter lepo urejen park z rožami. V središču vasi je ob določenih urah parkirišče brezplačno! To je bilo pravo presenečenje, glede na to, da kraj ne premore številnih parkirnih mest.
Pot sva nadaljevala po gorski cesti na Mont Cenis, kjer sva prestopila bivšo italijansko – francosko mejo. Kmalu so se ob cesti začeli kazati ostanki sneženja. Naj povem, da so kak teden prej, zaradi snega na cestišču odpovedali etapo kolesarske dirke Giro d' Italia. Na najvišji točki hriba sva občudovala prelep razgled na sicer umetno jezero pod nama, od snega bele gore in na splošno zelo lepo naravo. Celo svizec nas je prišel pozdraviti!
Sledil je spust do vasice Lanslebourg, ki slovi po ugodnih cenah kar se tiče smučišč in prenočišč. Žal v tem času, izven sezone, spominja bolj na mesto duhov. Na srečo je bila vsaj bencinska črpalka odprta, saj smo bili že skoraj v rezervi. Cena goriva? Zelo ugodna, če primerjamo z italijanskimi. Za liter dizla sem odštel 1,43€, medtem ko so bile cene v Italiji okrog 1,70€/l
Dan sva zaključila z zunanjim ogledom lovske palače Stupinigi, ki je bila ta dan žal zaprta.
FOTO GALERIJA Piemonte in alpe
Torek, 04.06.2013: Torino – Genova – Portofino – Levanto
Po zajtrku sva se odjavila iz hotela Brindor in se odpeljala na jug, proti Liguriji. Najprej sva se ustavila v pristaniškem mestu Genova, kjer sva si ogledala akvarij. Genova je zelo zanimivo mesto, bivališča so strnjena ob morskem pasu, malce višje v hrib pa je vse zeleno. Obvoznica je speljana po mostovih, veliko je predorov.
Med prvim in zadnjim postankom dneva sva se ustavila še v mondenem Portofinu, ki spominja na manjši Montecarlo, le da ni tako umeten. Da ta kraj ni kar tako se zaveš že s pogledom na cenik podzemne parkirne hiše (5 EUR / uro). Druge možnosti parkiranja ni bilo. Sprehodila sva se do gradu, ki bdi nad zalivom, kjer sva bila poplačana z zelo lepim razgledom.
Pot sva nadaljevala do kraja Levanto, za katerega sem prebral, da je odlično izhodišče za ogled znamenitih petih dežel »Cinque terre«. K sreči sva dobila prosto sobo nekaj sto metrov od železniške postaje. Prenočevala sva v prisrčnem bad & breakfast Mariella. Starejša lastnika sta bila zelo ustrežljiva in prijazna, takoj sta nama ponudila vse potrebne informacije o kraju in nam svetovala glede obiska petih dežel. Zvečer sva se sprehodila po kraju Levanto ter ob prelepi plaži.
FOTO GALERIJA Genova, Portofino
Sreda, 05.06.2013: Cinque terre
Ta dan je bil popolnoma posvečen ogledu petih dežel oz. »Cinque terre«. Lastnik prenočišča naju je kar malo postrani pogledal, ko sva vprašala, če se zajtrk začne že ob 7.00. Razložil nama je, da tukaj ljudje malo dlje spijo, tako da, pred 8.30 ne bo nič. Tudi trgovine in lokali se večinoma odpirajo po 9. uri. Tako sva se na vlak vkrcala komaj po 10. uri in ogled začela s severnega dela proti južnemu.
Prva postaja: Monterosso.
Vlak ustavi tik ob obali, samo po stopnicah se je potrebno spustiti in že smo v središču dogajanja. Tik ob obali poteka lepa, položna promenada, ob njej pa polno trgovinic s spominki, restavracij, in barov. Monterosso je poseben tudi po svoji plaži, ki se razprostira po celi dolžini kraja.
Samo pet minut vožnje z vlakom in že smo v Vernazzi. Pozdravi nas velik plakat, ki nas spomni na katastrofalne poplave, ki so doletele te kraje oktobra leta 2011. Samo z veliko voljo ljudi, so se Cinque terre zelo hitro opomogle in nevešči obiskovalec le s težavo opazi, da je bilo dve leti od tega vse pod vodo in blatom. Poplave so terjale tudi smrtne žrtve. Če se vrnemo k prijetnejšim zadevam, lahko povem, da ima Vernazza zelo zanimiv vhod na plažo. Do nje se pride po trikotnem tunelu, ki daje občutek vstopa v drugo dimenzijo. V majhnem zalivčku so privezane barke domačih ribičev, na terasah malo višje ljudje uživajo ob pijači in prelepem razgledu. Enkratno!
Samo streljaj dlje se nahaja Corniglia. Po izstopu z vlaka se je treba po stopnicah kar konkretno povzpeti, da bi dosegli ta pravljični kraj. Na vrhu pogled pade na nenavadno strme vinograde in pripomočke s katerimi si pomagajo pri trgatvi. Sprehod po ozkih ulicah navduši vse fotografe in tiste, ki jih zanima arhitektura.
Tudi Manarola je postavljena nekoliko višje, na skalnati podlagi. Pod barvitimi stanovanji, v zalivu so privezi za lokalne ribiče. Vse skupaj izgleda zelo artistično, kot iz risanke.
Riomaggiore je zadnja od petih dežel, a nič manj atraktivna. Ker se je že bližal večer so bile barvite stanovanj še toliko bolj izrazite. Zanimivo je bilo opazovati, kako domačini posedajo okoli bark in se vneto pogovarjajo.
Čas je dopuščal, da sva se z vlakom zapeljala še do La Spezie, kjer sva večerjala v eni izmed številnih restavracij na glavni ulici. Utrujena od celodnevne hoje sva se ob mraku vrnila v Levanto.
Četrtek, 06.06.2013
Ta dan naju je čakala samo še 570km dolga pot nazaj domov, zato se nama ni mudilo z zgodnjim vstajanjem. Še zadnjič sva zajtrkovala v družbi gostitelja in se nato poslovila. Ko je človek non stop na poti in raziskuje tuje kraje, popolnoma izgubi smisel za čas. Teden je kar švignil mimo! Do naslednjega potovanja, lepo pozdravljeni!
FOTO GALERIJA Cinque terre
Nekaj naključnih slik
Ni komentarjev:
Objavite komentar