1. dan: torek, 11.05.2010: Koper - Siena - San Gimignano
Prvomajski izlet v Toskano sva s Suzano začela v torek, 11.05. Ob 6.00 zjutraj sva startala proti Sieni. Vreme je bilo deževno, zato je bila pot malo bolj utrujajoča kot sicer. Nekaj po 12. uri sva prispela v Sieno, avto parkirala v garažni hiši takoj za obzidjem mesta in se peš odpravila proti centru. Najprej sva si ogledala trg Duomo z veličastno katedralo. Najbolj nenavaden se mi je zdel razgiban teren v centru, stopnice velikega naklona, klanci, tlakovana tla,... Prava znamenitost je sloviti trg Campo, kjer vsako leto prirejajo konjske dirke. Siena je zelo lepo z obzidjem obdano mesto, na vrhu hriba. Ker nas je preganjal dež, sva morala hitro nakupiti nekaj spominkov in pohiteti proti avtu.
Ustavila smo se tudi v prav tako na hribu pozicionirani vasici Monteriggioni, ki velja za enega najbolje ohranjenih italijanskih uterjenih naselij.
Pot sva nadaljevala proti San Gimignanu, v okolici katerega sva imela prenočišče. Še prej pa sva se ustavila na večerji. Zanimivost Toskane je tudi ta, da ob 14h pa do 19h ni nobene možnosti dobiti topel, kuhan obrok, saj so gostilne zaprte. Največ kar lahko človek dobi v tem obdobju je kos pice ali sendvič.
Po velikih težavah z iskanjem lokacije našega prenočišča, sva ga nekaj po 22h vendarle našla. Zelo simpatična in gostoljubna lastnika kmetije (agriturismo) sta nas sprejela in dala ključ najinega apartmaja.
2. dan: sreda, 12.05.2010: San Gimignano, Volterra
Kako lepo se je prebuditi v tišini, odpreti okno in okoli sebe videti samo zelenje in doline. Prvo noč sva si po naporni poti privoščila malo več spanca. Zajtrk ti v agriturismu postrežejo kar v svoji hiši, v lastni kuhinji. Postrežena sva bila z domačim pršutom, domačim olivnim oljem, marmelado hišne proizvodnje, rogljički in sveže skuhano kavo. Neverjetno kakšna gostoljubnost! Prav zanimivo se je zaplesti v pogovor z zelo odprtimi ljudmi, ki se preživljajo s kmetovanjem.
Po zajtrku sva se odpeljala do centra srednjeveškega San Gimignana. Zaščitni znak tega majhnega mesteca so zelo visoki stolpi. San Gimignano je dobesedno oblegan s strani turistov. Ozke uličice se hitro natrpajo z ljudmi in kmalu se človek počuti preveč utesnjenega, zato je priporočeno priti čimbolj zgodaj. Obiskala sva tudi muzej mučilnih naprav, ki je prava paša za oči za vse ljubitelje grozljivk, predvsem "Žage".
Naslednja postojanka je bila Volterra, a sva jo žal videla le od zunanje strani obzidja in iz avta. Prav v tem trenutku se je namreč ulilo kot iz škafa in dežju ni bilo videti konca.
Za 17h uro smo bili zmenjeni z lastnikom muzeja Galerie Peugeot v San Gimignanu, zato sva se kar odpravila tja. Sprejel naju je sam lastnik Daniele Bellucci in nas sam vodil med jeklenimi lepotci. V veliko veselje in čast mi je bilo spoznati tako velikega oboževalca avtomobilov znamke Peugeot.
Po Danielejevem priporočilu sva se odpravila na večerjo v luksuzno restavracijo Da Pode, zraven San Gimignana.
3. dan: četrtek, 13.05.2010: San Gimignano - Sant' Antimo - Val d'Orcia (Bagno Vignoni) - San Galgano - Chianti
Ta dan sva vstala malo bolj zgodaj, saj nas je čakala daljša relacija proti jugu Toskane. Po zajtrku sva spakirala prtljago in pri lastnikih agriturisma kupila domače oljšno olje ter vino. Sledilo je slovo, saj sva imela načrtovano pot proti Pisi in nočitev v okoliščem kraju Ponsacco.
Krenila sva na pot in si najprej sva si ogledala vasico Sant' Antimo, nato pa sva se odpeljala do cerkve San Galgano v kateri je na ogled v skalo zapičena sablja. Ker jo je nekoč nek nemški turist skušal izvleči, so jo kasneje zavarovali. Hja, turisti... Kot znak miru je sabljo v skalo zapičil Galgano Guidotti. Simbolizirala pa naj bi križ pred katerim naj bi molili, ne pa bojno orožje.
Po ogledu sva se odpeljala proti najlepši toskanski dolini Val d' Orcia in si v kraju Bagno Vignoni ogledala terme iz časa starega Rima. Tukaj je pokrajina drugačna kot na severu. Veliko več je polj, manj pa trt.
Pot naju je nato vodila proti vinorodni pokrajini Chianti, kjer sva se najprej ustavila v kraju Castellina di Chianti in pojedla tipičen "panino" z domačo salamo in ovčjim sirom "pecorino".
Ko se je zmračilo so se začeli tudi prvi problemi. Kot omenjeno, sva imela rezervirano prenočitev v okolici Pise, ki je bila od tod oddaljena skoraj 100km. Več kot se nama je mudilo, bolj nas je navigacija pošiljala v enosmerne ceste in zavajala. Ko sva končno našla avtocesto, sva po vsej verjetnosti zgrešila izhod in se pripeljala do Firenc. Vmešale so se še prometne nesreče, ki so blokirale ceste in kmalu je ura pokazala 23. Ker je bilo že zelo pozno in še vedno sva bila zelo oddaljena od prenočišča sva prihod odpovedala in bila primorana prespati v hotelu na obrobju Firenc.
4. dan: petek, 14.05.2010: Firenze - Pisa - Livorno - Koper
Po zajtrku sva se odpravila proti Pisi. Med potjo je začelo tako zlivati, da se je komaj videlo cesto. Ko pa sva prispela v Piso, se je zjasnilo in sonce je začelo pripekati kot sredi poletja. V prometnem kaosu v centru Pise sva po celi uri vožnje končno našla prosto parkirišče in se peš odpravila do glavnega trga čudes oz. Piazza dei miracoli. Med sprehodom sva si ogledala tudi blatno rjavo reko Arno, ki teče skozi mesto. Ko sva končno pripešačila na trg, sva lahko občudovala glavno atrakcijo mesta, poševni stolp.
Po kakšni uri ali dveh sva se počasi odpravila proti avtu, saj je bil to najin zadnji dan potovanja in čakala nas je še dokaj dolga pot domov.
Odpeljala sva se še do obmorskega mesta Livorno, katerega sva si del ogledala kar s ceste in nato zavila proti Firencam. Ko sva se končno prebila čez popoldansko konico v centru Firenc sva se zopet odpeljala v Greve in Chianti. To pa zaradi tega, ker prejšnji dan nisva uspela kupiti znamenitega vina z zaščiteno etiketo s črnim petelinom. To nama je tokrat uspelo in mirne duše sva se lahko odpravila proti domu.
Po 1860 prevoženih kilometrih sva zaključila potovanje.
Mene je Toskana res očarala. Zelo mi je všeč in zelo rad bi se še vrnil. Veliko je še za videti in doživeti!
Slike si lahko ogledate v galeriji http://picasaweb.google.si/Jadran303/Toskana2010?feat=directlink
