Po dolgem času je bilo resnično čustveno ponovno objeti in stisniti roko vsem, s katerim smo že preživeli veliko dogodkov in s katerimi smo postali kot družina, katero so sicer povezali avtomobili in strast do njih. Vsi pa se strinjamo, da klub in vzdušje, ki se ga doživi na srečanjih ustvarijo ljudje. Tri dni smo skupaj vozili, si ogledovali zanimive kraje, jedli odlično hrano in se skupaj zbujali v hotelu.
Po ogledu smo se z avtomobili odpeljali do kmečkega turizma "alla Madonna" na tipično furlansko-goriško večerjo in s prijetnim druženjem nadaljevali pozno v noč.
Drugi dan; nedelja, 31.5.: budilke so bile nastavljene na kar zgodnjo uro, saj se nam je nekako mudilo proti Trstu, v Sesljan, kjer smo se ob 9:30 vkrcali na čoln Delfino verde s katerim smo odpluli proti centru mesta. Med plutjem je seveda največ občudovanja požel grad Miramare, katerega sem tudi sam prvič videl z morja. Po izkrcanju smo se preko glavnega trga odpravili do znamenite tržaške kavarne/knjigarne San Marco, kjer smo imeli kosilo.
Po obroku se nam je pridružil vodič, kateri nas je popeljal po najbolj znamenitih ulicah mesta in predstavil najpomembnejše stavbe ter poučil o pestri zgodovini tega obmorskega multikulturnega mesta.
Na koncu še obvezen aperitiv (beri Aperol / Hugo Spritz in podobno) ali znameniti tržaški espresso in že je bil čas za povratno plovbo proti Sesljanu. Z avtomobili smo se odpeljali v "bazo" (hotel), kjer smo imeli nekaj časa za osvežitev in pripravit na tradicionalno svečano večerjo. Večerja je znana po kulinaričnem razvajanju, sproščenem druženju in obilo dobre volje. Zaključi pa se z znamenito klubsko torto, ki jo redni udeleženci vsakič nestrpno pričakujemo, ter nagrajevanjem udeležencev.
Tretji dan; ponedeljek, 1.6.: Po deževni noči smo se zbudili v prav tako deževno jutro. Eden posebnih trenutkov takih srečanj so tudi nočitve v skupnem hotelu, ko na zajtrku srečaš kup utrujenih/neprespanih a nasmejanih in navdušenih obrazov :) Za zadnji dan smo si lahko zjutraj vzeli malo več časa za zajtrk in odjavo s hotela. Kot naročeno, je takoj ko smo se odpeljali izpred hotela dež ponehal.
Današnji cilj je bil slikoviti Čedad, znamenit po njegovem vražjem mostu. Ta kraj je bil že kar nekaj časa na mojem spisku družinskih izletov in kaj lepšega, kot to, da ga doživiš na takem srečanju!
Najprej smo opravili vodeni ogled, kjer smo spoznali zgodovino kraja, kjer so imeli in še imajo tudi slovenci velik vpliv, saj leži zelo blizu nekdanje meje. Najbolj ikonične slike so seveda nastale na, ob in pod znamenitem mostom. Srečanje smo, kot se spodobi, zaključili s kosilom v bližnji oštariji, kjer so se ekipe začele poslavljati in odpravljati nazaj proti domu. Vsi navdušeni smo si izrekli nasvidenje na naslednjem dogodku, saj bo naslednje leto obeležena 30. obletnica coupeja!
Več slik, tako mojih kot ostalih udeležencev dogodka si lahko ogledate v GALERIJI



