Zlata Obala, Bolgarija - 04.07. - 11.07.2008
Petek, 04.07.2008
Prvi dan dopusta je bil namenjen predvsem potovanju iz domačega kraja na letalo na Brnik. Nato let do Burgasa v Bolgariji, ki je približno 110km oddaljen od destinacije - Zlate Obale. Zalomijo se je že pri prevozu do letališča. Zanašala sva se na naše železnice in avtobusne prevoze, si naredila plan: z vlakom do centralne postaje v Ljubljani, nato z avtobusom ali taksijem do Brnika. Ko so nas pripeljali v Koper, nam na šalterju kjer prodajajo vozovnice niso mogli zagotoviti, da bomo v roku 3 ur prišli do Ljubljane. Na Divači bi morala presedati na avtobus, ki nas bi pripeljal do Pivke, tam pa spet presedati na vlak. Vse to se je zdelo preveč tvegano, glede na to da dobro vemo kako so prevozi pri nas točni in zanesljivi. Na srečo je bila ta dan mama doma, in nas je zapeljala do letališča, čeprav je imela druge opravke.
Ob 17h sva se končno usedla na letalo, ki je čez uro in pol pristal v bolgarskem Burgasu. Uro smo morali premaknit za eno uro naprej. Čakala nas je še dve in pol urna vožnja z avtobusom do Zlate Obale. Prvi vtis na bolgarskih cestah ni bil prav prijeten. Prehitevanje vse povprek, preko dvojne neprekinjene črte, tudi naš voznik avtobusa se ni lih šparal. Živi in zdravi smo nekaj pred polnočjo prispeli v naš Hotel Mak, kjer nas je pričakal prigrizek (večerje je bilo, jasno, že zdavnaj konec). Utrujena sva se spravila k počitku, da bova naslednji dan spočita.
Ob 17h sva se končno usedla na letalo, ki je čez uro in pol pristal v bolgarskem Burgasu. Uro smo morali premaknit za eno uro naprej. Čakala nas je še dve in pol urna vožnja z avtobusom do Zlate Obale. Prvi vtis na bolgarskih cestah ni bil prav prijeten. Prehitevanje vse povprek, preko dvojne neprekinjene črte, tudi naš voznik avtobusa se ni lih šparal. Živi in zdravi smo nekaj pred polnočjo prispeli v naš Hotel Mak, kjer nas je pričakal prigrizek (večerje je bilo, jasno, že zdavnaj konec). Utrujena sva se spravila k počitku, da bova naslednji dan spočita.
Sobota, 05.07.2008
Za ta dan nisva imela planiranih ogledov oz. izletov, zato sva si privoščila kakšno uro spanca več. Po zajtrku sva se počasi odpravila na hotelski bazen, kjer sva kar nekaj časa poležavala in uživala v lepem sončnem vremenu nato pa se osvežila v prijetno hladni bazenski vodi. Kasneje sva se odpravila na sprehod po promenadi in si ogledala stojnice, kjer ti prodajalci ponujajo vsega po zelo mamljivih cenah. V hotel sva se vrnila v večernih urah, kjer nas je pričakala samopostrežna večerja. Izbira hrane je bila zelo pestra, najbolj pa je prijala Šopska solata.
Po večerji sva si privoščila urico ali dve počitka, pred večernim izhodom. Ulice okrog promenade so v večernih in nočnih urah zaživele v vsej svoji lepoti. Čeprav je billo okoli veliko število ljudi, so se precej porazgubili, tako da se nismo gnetili kot v konzervi. Stojnice so bile še bolj oblegane. Z barvitimi reklamami opremljeni nočni lokali in coctail bari so kar vabili k obisku. Coctail v večernih urah je bil pravi vsakodnevni ritual. Vsak večer drugi lokal.
Noči so bile na začudenje prijetno sveže, česar pri nas nismo vajeni. Ponoči se je dalo zelo lepo spati, brez klimatske naprave.
Za ta dan sva imela planiran prvi fakultativni izlet, zato sva vstala bolj zgodaj in se odpravila na zajtrk. Pred ogledom sva šla še za kakšno uro na bazen, ob 13.30 pa nas je čakal avtobus, ki nas je odpeljal na ogled Balčika in Kaliakre. Na poti do Balčika, smo se ustavili pri lokalnem oblikovalcu gline, ki nam je v živo prikazal kako se naredi vazo. Nato smo si ogledali rezidenco Balčik z botaničnim vrtom in čudovito palačo romunske kraljice Marije, preurejeno v muzej. Najbolj naju je fasciniral zelo lepo urejeni botanični vrt, kjer smo lahko videli vseh vrst rastlin. Najbolj eksotični so bili seveda raznorazni kaktusi. Pod rezidenco se razprostira prelepa obala, z majhnim rtičkom.
Po ogledu rezidence, smo se ustavili tudi v mestecu Kavarna, kjer smo si ogledali etnografski muzej in poskusili odličen domači kruh z mešanico začimb in soli.
Ob koncu dneva smo se zapeljali do znamenitega rta Kaliakra, kjer smo občudovali prelep pogled na morsko prostranstvo in dolgo črnomorsko obalo. Imeli smo tudi to srečo, da smo videli delfine.
Ker sva v hotel prišla dokaj pozno, sva zamudila večerjo, tako sva odšla na promenado in jedla v restavraciji. Cene hrane so, neglede na turistični kraj, za naše razmere še vedno nizke. Za zaključek večera je sledil še obisk coctail bara.
Ponedeljek, 07.07.2008
Prost dan, brez ogledov, zato sva spanje malce podaljšala. Ta dan je bil rezerviran za na plažo. Po zajtrku sva se odpravila do centralne plaže in rezervirala ležalnike + senčnik. Po nekaj minutah se je približal zadolžen za oddajo ležalnikov in senčnikov, kateremu sva odštela približno 15€. Čeprav je sonce močno pripekalo, se je dalo v senci zelo lepo zdržat, saj je neprestano malce pihljalo. Morje je bilo čisto, brez meduz (o katerih so poročali prejšnja leta). Peščena plaža je bila prava paša za oči. Po plaži se sprehajajo natakarice, ki ti pijačo ali prigrizek prinesejo direkt na ležalnik, tako da ti ni treba narediti niti koraka, če se ti ne zljubi. Vsakih 20m je postavljen šotor, kjer ponujajo masaže kar na plaži. Tudi vodnih aktivnosti ne manjka.
Torek, 08.07.2008
Že zjutraj nas je čakal drugi izlet, Mesto Varna in obisk delfinarija. Spet sva se zbudila bolj zgodaj in po zajtrku odšla do mesta kjer nas je pričakal avtobus. Najprej je bil na sporedu delfinarij. Bili smo priča zelo lepi predstavi igrivih delfinov, ki se človeku takoj priljubijo. Predstava je trajala okoli 30 minut, nato smo imeli 3 ure prosto za ogled mesta Varna, ki je tretje največje bolgarsko mesto. V tem času sva obiskala tudi bazar, kjer sva se poskusila v pogajanju za najboljšo ceno pri nakupu tekstila.
Sreda je bil namenjena malo bolj adrenalinskem izletu. Čakal nas je Jeep Safari. Na dogovorjenem mestu so nas z Jeep-om pobrali in nas najprej odpeljali v bližnji naravni park. Nato pa smo z divjo vožnjo po gozdovih odpeljali izven civilizacije. Lepo je bilo videti in začutiti življenje izven mesta, kraje, ki so dosegljivi samo s terenskimi vozili. Ustavili smo se pri lokalnem pridelovalcu rakije in jo tudi poskusili. Nato smo se po gričih odpeljali konkretno v notranjost gozdov, kjer je bil tak mir in tišina, kakršne nismo vajeni. Naslednji postanek je bil pri pridelovalcu medu. Svoje strelske sposobnosti smo lahko poizkusili s streljanjem plastenk z zračno puško. Ob zaključku izleta so nam šoferji terencev pripravili tudi zabavni glasbeni program s piknikom. Med vožnjo nazaj na Zlato Obalo nas je ujela nevihta z močnim nalivom, ceste so bile v trenutku poplavljene. A tudi to je imelo svoj čar. Ob koncu vožnje nam je počil auspuh :) Ko smo se vozili od hotela do hotela in razvažali udeležence izleta, je grmelo ko satan, tako da so se vsi ozirali za nami. Jeep Safari je bilo pravo doživetje, polno smeha in sproščene zabave. Pohvala gre voznikom terenskih vozil, ki so bili zelo vredu in prijazni, videlo se je da v svojem delu uživajo in se znajo spoprijateljiti s turisti.
Četrtek, 10.07.2008
Teden se je hitro približeval koncu, pred nami je bil zadnji dan na Zlati Obali. Večinoma sva ga preživela na plaži, večerne ure pa izkoristila za zadnje nakupe in poslovilni koktail. Ko nam je lepo, čas neusmiljeno beži. Pozno zvečer sva nekaj na hitro spakirala, da sva lahko naslednji dan malce več pospala.
Petek, 11.07.2008
Po zajtrku sva spakirala vse kar je ostalo od prejšnjega dne. Delikatne stvari, ki sva jih kupila sva zložila v nahrbtnike, katere sva imela vedno pri sebi. Ob 12h sva bila že na recepciji in čakala avtobus, ki je prišel s polurno zamudo. Odpeljal nas je na letališče Varna, kjer smo ob 15:10 imeli let za Slovenijo.
Dopust je bil zelo lep, na žalost je minil zelo hitro, prehitro. Zlato Obalo bi priporočal tako tistim, ki si želijo počitka, kot žurerjem in ogledov željnih ljudi. Z veseljem se bom tudi sam še kdaj vrnil.
1 komentar:
stari beeeeeeeeeed, nč nisi sexu tist tedn, sam jedla, spala .......
Objavite komentar