Petek, 01.06.2012
S Suzano sva iz Kopra štartala nekaj minut po 11. uri zjutraj in se takoj usmerila na italijansko avtocesto. Blizu Benetk sva avtocesto zapustila in se zapeljala do obmorskega kraja Chioggia, kjer smo se dobili s članom italijanskega kluba, Davide-om (daggy) in se na pot podali skupaj. Pot je potekala brez težav, vse do Cesene, kjer smo zaradi prometne nesreče morali zapustiti hitro cesto. Seveda so se vzporedne ceste hitro natrpale z vozili in tako smo izgubili več kot uro. Ko smo končno našli drugo pot smo nadaljevali proti Ravenni, Perugi in naprej do Lazia. Pred hotel Domus La Quercia smo končno prispeli šele ob 20.30. Ker so nas čakali tudi ostali udeleženci srečanja, smo se na recepciji na hitro prijavili, odložili prtljago in odhiteli v Tuscanio na pozno večerjo. Obedovali smo v prelepem kamnitem ambientu, ki ima ponoči še poseben čar. Beseda je dala besedo in petek se je kmalu prevesil v soboto. Počasi smo se odpravili nazaj proti hotelu, saj je bilo bujenje nastavljeno na dokaj zgodnjo uro.
Sobota, 02.06.2012
Pred nami je bil veliki dan. Srečanje, katero naj bi porušilo dosedanji rekord 14. coupejev s prvega srečanja dve leti nazaj. Pred hotelom smo se zbrali nekaj pred 9.00, ko nas je organizator Carlo (giallo_HF) popeljal do zgodovinske centra mesta Viterbo, kjer smo imeli rezerviran prostor. Tukaj smo se spoznali in ponovno videli tudi z ostalimi udeleženci srečanja. Nekatere smo seveda že poznali s prvega srečanja v Padovi, veliko pa smo spoznali tudi novih, katere sem do tega dne poznal samo preko forumskih nadimkov. Carlo nam je pripravil lepo presenečenje, saj je na srečanje povabil tudi lastnika prelepega črnega Ferrarija 456GT, kateri se po obliki najbolj približa našim 406 Coupe.
Srečanje v Viterbu je bilo po številu prisotnih coupejev rekordno. Zbralo se jih je 22!
Sledil je ogled centra srednjeveškega mesta Viterbo katerega so ozke uličice, kamite stavbe in vodometi pravi zaščitni znak.
Po ogledu mesta smo se odpeljali po prometnih ulicah odpeljali izven centra v kraj Bomarzo, kjer smo si ogledali znameniti »park pošasti«, ki nas je afasciniral z velikimi, včasih tudi strašljivimi kamnitimi skulpturami in nenavadnimi stavbami. Park se razprostira med gozdnatim zelenjem in je primeren za obisk tudi tako vročih dneh, kot je bila ta sobota.
Dan se je prevesil že v drugo polovico, ko so se začeli oglašati tudi naši prazni želodci, zato smo se odpeljali do lokalnega kmečkega turizma »I giardini di Ararat«, ki je vse udeležence najprej očaral z idilično okolico, nato pa še s prvovrstno kulinariko. Kosilu so sledila priznanja udeležencem, razne igre in kvizi ter sestanek. Z velikim veseljem smo prejeli nagrado za ekipo, ki je na srečanje pripotovala iz najbolj oddaljenega kraja. Poleg pokala smo prejeli še vrsto drugih spominkov in klubskih zadev. Prtljažnik se je kar napolnil ;)
Večer se je kmalu prevesil v noč. Udeleženci, ki so se vračali še isti dan so začeli počasi odhajat, tisti ki smo ostali še v nedeljo, pa smo se vrnili v hotel na zaslužen počitek. Od vzhičenosti še dolgo nisem mogel zaspati.
Nedelja, 03.06.2012
S Suzano sva se odločila, da ne odrineva domov takoj po zajtrku. Ogledati sva si želela še vsaj zaselek Civita di Bagnoregio in njeno znamenitost »umirajoče mesto«. Tako nas je Carlo najprej odpeljal na ogled muzeja zgodovinskih vozil »Piero Taruffi«. Piero Taruffi je bil zmagovalec legendarne dirke Mille Miglia leta 1957. Videli smo vrsto prekrasnih vozil in ostalih zgodovinskih predmetov, kot so radio sprejemniki, filmski projektorji, dirkalni motorji, idr.
Po ogledu muzeja smo se odpravili proti umirajočemu mestu, ki nas je povsem prevzelo. Tako nenavadnega kraja že dolgo nisem videl.
Kmalu je prišel čas za slovo, saj sva imela s Suzano še več kot 6 ur potovanja do doma. Z velikim veseljem sem še zadnjič stisnil roko vsem udeležencem in se jim zahvalil za prečudovito izkušnjo, ki smo jo preživeli skupaj. Še posebno sem se seveda zahvalil organizatorju Carlu, ki je poskrbel za odlično izpeljano srečanje na visokem nivoju, nama pomagal pri rezervaciji hotela in ostalih zadevah.
Za pot nazaj sva izbrala kar najhitrejšo pot, po avtocesti iz Orvieta proti Firencam, Bologni, Ferrari in nato preko Benetk proti Trstu v Koper.
Domov smo se vrnili polni lepih spominov in vtisov. Zelo lepe izkušnje se bomo spominjali tudi prek slik in video posnetkov, ki si jih lahko ogledate v GALERIJI.
Ni komentarjev:
Objavite komentar